Eva Valenčič
UVOD
Pletarstvo sodi med najstarejše obrti na Slovenskem. Ta rokodelska dejavnost v definiciji pomeni izdelovanje predmetov s prepletanjem različnih, pretežno naravnih materialov, kot so šibje, vitre, slama in koruzno ličje. Razširjeno je kot domača, rokodelska ter dopolnilna in obrtna dejavnost z dolgo in bogato tradicijo.
RAZPRAVA
PRVE OMEMBE
Pletarstvo lahko zasledimo že v antiki, kjer so upodabljal košarice na nagrobnikih. V gotiki jih lahko opazimo na freskah, pozneje pa jih srečujemo tudi drugje. V pisnih virih se s pletarstvom srečujemo prvič v Valvasorjevi slavi vojvodine Kranjske. V njej lahko zasledimo, da v Trzinu pletejo mreže, protice, sake in vrše. Najznačilnejši izdelek pletarske obrti ̶ koš pa se prvič omenja v Vorenčevem “Novum dictionarium” iz leta 1710. Nogo podatkov o obrti najdemo tudi v arhivih Trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko iz leta 1852.
ZGODOVINA
Čeprav je bilo pletarstvo zelo razširjena dejavnost, pa v preteklosti ne zasledimo nobenih cehovskih organizacij. To nakazuje na to, da je bila obrt. Dejavnost podeželskega prebivalstva. Že po funkciji izdelkov omenjene obrti lahko vidimo, da je zelo dobro segla v roko z gospodarsko panogo, predvsem s kmetijstvom. Pletenje košev, košar in drugih pletenih izdelkov in pripomočkov je bilo v preteklosti izrazito zimsko opravilo, saj so imeli ljudje takrat največ časa. Pred prihajajočim letom je bilo treba zakrpati strgane in poškodovane pletarske izdelke in naredit nove. Pozimi so jim zelo prav prišli koši in košare za nošenje drv v hišo. V začetku in tudi v večini je bila pletarska dejavnost namenjena domači oskrbi, torej je služila v domače namene. V nekaterih krajih pa lahko najdemo tudi vasi, kjer so je skoraj vse prebivalstvo ukvarjalo s to obrtjo. To so bili predvsem kraji, kjer je primanjkovalo rodovitne zemlje, ter so si s prodajo izdelkov omogočili malo boljše življenje. Pletarji, ki so svoje izdelke prodajali so bili večinoma mali kmetje, bajtarji in gostači.
PLETARSKA ŠOLA
Pletarsko znanje se je širilo iz roda v rod, od 19. stoletja tudi s pletarskimi tečaji in šolami. Prva pletarska šola je bila ustanovljena v šolskem letu 1894/1895 in sicer kot oddelek na strokovni šoli za lesno industrijo in obrt v Ljubljani. Učenci pletarske stroke so bili navadno iz revnejših slojev, zato niso zmogli plačevati stroškov šolanja. Prav zaradi tega pa so se morali zanašati na štipendije in raznih podpor. Pomoč jim je nudila tudi Trgovska in obrtniška zbornica Kranjske. Po opravljenem šolanju so se izučeni pletarji navadno vključili v dobre delavnice ali pa so postali strojni mojstri.
IZDELKI
V preteklosti so za pletenje uporabljali narave materiale, ki so rasli v bližini kmetij. Najprimernejše pletivo je bila leska. Za dno so uporabili hrastov, hruškov, orehov ali kostanjev les, za kole pa sta bila najprimernejša hrast in kostanj. Za surovine pa so uporabili tudi druge materiale kot so: vrbove šibe, slamo, koruzno ličje ali leskove šibe. Iz vrbe se izdelujejo predvsem različne vrste košar, iz slame pa se izdelujejo razni okraski, ki se imenujejo dožnjek, iz ličja pa so izdelovali predvsem cekarje. Zaradi množične uporabe novih materialov, predvsem plastike, pa je pletarstvo vedno bolj le ljubiteljska obrt. Še vedno pa obstajajo ljudje, ki se raje kot za plastično vrečko odločijo za košaro.
ALI STE VEDELI DA:
- Izvira pletarstvo iz vrbovih in drugih šib že iz stare kamene dobe, čeprav iz tistega obdobja nimamo ohranjenih izdelkov. Človek si je tako izdelal ogrodje za preprosto zavetišče, pripomočke za prenašanje raznih tovorov, pa tudi pripomočke za lov in ribolov.
- Med pletarstvo štejemo tudi izdelovanje cvetnonedeljskih butaric in izdelke iz oblancev.
- Pletarstvo je posebna zvrst slamnikarstva-pletenje slamnatih kit in pokrival.
ZAKLJUČEK
Danes je pletarstvo med najbolje ohranjenimi in razširjenimi domačimi obrtmi, vendar deluje zgolj na samouški in lokalni ravni. Menim, da smo Slovenci lahko ponosni, na to obrt, ter upam da se pletarstvo ohrani še dolgo potem ko naše generacije ne bo več. Mogoče se v pletarstvu skriva ne samo zgodovina, temveč tudi prihodnost v zvezi z reševanjem planeta.
Tudi pri meni doma imamo več košar in moram priznati, da so veliko bolj praktične in ekološke kot plastične vrečke. Največjo je imel moj oče. Čeprav jo je dobil pred mojim rojstvom se je ta zlomila šele to leto. Seveda sem se takoj odpravila na tržnico po novo. Košare niso poceni, a so vredne svojega denarja.
ANGLEŠKI POVZETEK/ENGLISH SUMMARY
The beginnings of plaiting can be seen in antiquity, where baskets were depicted on tombstones in Gothic they can be seen on frescoes, and later they can be found elsewhere. In written sources, we encounter weaving for the first time in Valvasor’s Glory of the Duchy of Carniola. Although plaiting was a very widespread activity, we will not find any guild organizations in the past. This suggests that the craft has always been the activity of the poorer population. Knitting baskets and other products and accessories was a distinct winter task in the past, as people had the most time at the time.
Knitting knowledge spread from generation to generation, from the 19th century also with weaving courses and schools. The firstplaiting school was established in the school year 1894/1895 as a department at the vocational school for the wood industry and crafts in Ljubljana. In the past, nature’s materials were used for plaiting, which grew near farms. The most suitable wood was hazel. Oak, pear, walnut or chestnut wood was used for the bottom, and oak and chestnut were the most suitable for the wheels. We can also use other materials such as: willow sticks, straw, corn husk or hazel sticks.
BESEDILNI VIRI:
Ljudmila Bras. Pletarstvo na slovenskem, 1973, Slovenski etnografski muzej. Obiskano 18.12.2020 ob 22:30. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.etno-muzej.si/files/pletarstvo1.pdf >
Cultural capital counts: Nesnovna kulturna dediščina: Pletarstvo. Obiskano 19.12.2020 ob 20:03. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.culturalcapitalcounts.eu/index.php/sl/nesnovna-kulturna-dediscina?area=5&category=0&country=0&search_string=&sent=1&detail=72>
Prof. Dr. Janez Bogataj, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije. 2005. Rokodelstvo, art & crafts: Dejavnosti: Pletarstvo. Obiskano 19.12.2020 ob 19:36. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.rokodelstvo.si/dejavnost/pletarstvo>
Republika Slovenija: Ministrstvo za kulturo: Opis enote žive kulturne dediščine. 2016. Obiskano 19.12.2020 ob 19:41. Dostopno na spletni strani: <https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00047.pdf>
Vajngler, Ivan. LasOvtar_PonudnikiBlok_Pletarstvo. Obiskano 19.12.2020 ob 19:53. Dostopno na spletni strani: <https://www.rasg.si/images/ucne-kmetije/LasOvtar_PonudnikiBlok_Pletarstvo.pdf>
Go Holidays: Kulturna dediščina: Rokodelske obrti: Pletarstvo in slamarstvo. Obiskano 19.12.2020 ob 19:57. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.goholidays.si/slo/kulturna-dediscina/rokodelske-obrti/pletarstvo-in-slamarstvo/>
Objavila: Knjižnica Domžale, 2013. Kamra: Digitalne zbirke: Pletarstvo. Obiskano 19.12.2020 ob 20:00. Dostopno na spletnem naslovu: <https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/pletarstvo.html>
SLIKOVNI VIRI:
Slika 1: BLAJ, Vinko. Pletarstvo, pletenje šibja iz vrbja različnih košar, cekarjev, pletenje za zaščito steklenih flaškonov za žganje, grafika Vinko Blaj. Stran je bila obiskana 18.12.2020 ob 23:09. Dostopno na spletni strani: <https://www.ribnica24.eu/wp-content/uploads/2020/09/pletarstvo-pletenje-sibja-iz-vrbja-razlicnih-kosar-cekarjev-pletenje-za-zascito-steklenih-flaskonov-za-zganje-grafika-vinko-blaj.jpg>
Slika 2: GOLJA, Drago. 2018. Koš plete. Otalež 32, pod Turnam. Teren 11- Cerkljansko (30.7.-1.9.1954).Vir-Slovenski etnografski muzej. Blog. Obiskano 18.12.2020 ob 22:35. Dostopno na spletnem naslovu: <https://2.bp.blogspot.com/-tDVUobAt6fo/W-VnuAH1yvI/AAAAAAAAA1U/p0rKing0-BYDeVXd-CZk_-5UyoJZF1aggCLcBGAs/s1600/ko%25C5%25A1%2Bplete.jpg>
Slika 3: OREL, Boris. 1961. Izdelovalec Jože Krajšek s košem. Stran je bila obiskana 18.12.2020 ob 23:01. Dostopno na spletnem naslovu: <http://sem1.ljudmila.net/files/oc/teren_18/18_146.jpg>
Slika 4: POVŠE, Matej. Nesnovna kulturna dediščina-pletarstvo. Spletna stran je bila obiskana 18.12.2020 ob 23:00. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.culturalcapitalcounts.eu/intangible_cultural_heritage/uploads/pictures/w39wksp4gjuf18js6l6l.JPG>
Slika 5: 2020. Ročno narejeni pletarski izdelki. Spletna prodaja (Bolha.com). Spletna stran je bila obiskana: 18.12.2020 ob 22:26. Dostopno na spletni strani: <https://www.bolha.com/image-w920x690/dom-ostalo/rocno-narejeni-pletarski-izdelki-slika-20560383.jpg>